Omemba: Florjan Lipuš

»Zgodaj so se mi zgodila odrasla leta, stlačena v eno leto, v en sam dopoldan.«

»Zavod se je obrnil proti meni kot človeku, ne ponuja mi poštenosti, pravičnosti, enakovrednosti, ponuja mi prezir.«

»A kje in od kod jemati, ko so nas vsi od kraja vzgajali za malega človeka, uklonjenega, ponižnega, poslušnega, pokornega, ubogljivega?«

»Kres pa je bil, čeprav je izhajal le malo let, narodni mejnik, najvažnejši kulturni dogodek po vojni in napoved življenjske volje.«

»Mladje se je pojavilo za veličastje umetništva, in morda tudi po veličju, a veličje si mora pridelati vsak sam.«

»Mamini zemeljski delci so grob preigrali.«

»Skozi grobove nas vidijo.«

»Veselilo bi nas, če bi ga (slovenski jezik) spoštovali tudi ostale dni.«

»Čudež, da so se Slovenci sploh ohranili.«

»edinstven pisatelj, velikan slovenske besede, literarna osebnost, ki se ne rodi vsak dan«

»bi si zaslužil Nobelovo nagrado za književnost«

»Pravo nasprotje hitrosti je bilo oranje njive, tam so voli določali hitrost, tu orač ni imel besede...«

»Odsev čakajočih ostane zadnji grozni pramen nerešljivega vprašanja pravice malega naroda.«

»Na Lužah, kjer je tekla slovenska kri, bo nastajala nemška počitniška vas. Do nje bo država, tudi s slovenskimi davki, zgradila široko planinsko cesto.«

»Dejstvo Florjan Lipuš.«

»Z njegovo prozo je tudi slovenska književnost postajala državljanka sveta.«

»Pozabljamo, da je jezik začetek in konec vsega narodnega, vsake narodnosti, tega, kar nas dela posebne in enkratne.«

»Samo jezik smo s seboj prinesli, izborili smo si ga, vse drugo se nam je navrglo.«

»Država edina mora poskrbeti za to, da je jezik deležen če ne večje, pa vsaj enakovredne obravnave in pozornosti, kakršne so deležna vsa druga področja, ki poleg jezika še tvorijo državnost.«

»Z jezikom smo ali nismo, z jezikom bomo ali ne bomo.«

»Da naj še naprej negujemo jezik in slovenstvo.«